Išči

Papež: Da bi kot radostni pričevalci evangelija vedno spodbujali mir in sožitje

Po molitvi Regina Caeli, 25. maja, je papež Leon XIV. izpostavil beatifikacijo poljskega duhovnika Stanislava Kostko Streicha; omenil je na dan molitve za Cerkev na Kitajskem ter pozval k dialogu in prizadevanju za mir; prav tako je spomnil je deseto obletnico Frančiškove okrožnice Laudato si'.

V Poznanu na Poljskem je v soboto, 24. maja 2025, potekala beatifikacija poljskega duhovnika Stanislava Kostke Streicha (1902-1938), ki »je bil leta 1938 ubit iz sovraštva do vere, ker je njegovo delo za revne in delavce motilo privržence komunistične ideologije«. »Naj njegov zgled navdihuje zlasti duhovnike, da se bodo velikodušno žrtvovali za evangelij ter za svoje brate in sestre,« je dejal papež.

Na liturgični praznik Device Marije, Pomočnice kristjanov, je bil tudi dan molitve za Cerkev na Kitajskem, ki ga je razglasil papež Benedikt XVI. »V cerkvah in svetiščih na Kitajskem in po vsem svetu so se k Bogu dvigale molitve kot znamenje skrbi in naklonjenosti do kitajskih katoličanov in njihovega občestva z vesoljno Cerkvijo. Naj priprošnja blažene Device Marije zanje in za nas doseže milost, da bi bili močni in radostni pričevalci evangelija, tudi sredi preizkušenj, ter tako vedno spodbujali mir in sožitje,« je dejal. Pri tem je pozval k moliti za vse narode, ki trpijo zaradi vojne: »Prosimo za pogum in vztrajnost za vse, ki sodelujejo v dialogu in iskreno iščejo mir.«

Sveti oče Leon XIV. je prav tako spomnil na deseto obletnico okrožnice Laudato si’: »Pred desetimi leti je papež Frančišek podpisal okrožnico Laudato si', posvečeno skrbi za skupni dom. Bila je izjemno dobro sprejeta, spodbudila je nešteto pobud in vse naučila prisluhniti dvojnemu klicu Zemlje in revnih,« je dejal in spodbudil gibanje Laudato si', ki si prizadeva na tem področju.

  (@Vatican Media)
nedelja, 25. maj 2025, 13:39

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >