Sveti oče zaposlenim na državnem tajništvu: Hvala za vaše dragoceno služenje
Vatican News
Sveti oče se je na začetku govora najprej zahvalil vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Parolinu za uvodne besede in za nenehno sodelovanje, ki mu ga nudi ob začetku pontifikata.
»Zelo sem vesel, da se srečam z vami, ki nudite dragoceno služenje življenju Cerkve tako, da mi pomagate nadaljevati poslanstvo, ki mi je bilo zaupano. Kot navaja Praedicate Evangelium, državno tajništvo kot papeško tajništvo, ki ga vodi državni tajnik, od blizu pomaga papežu pri izvrševanju njegovega najvišjega poslanstva (prim. čl. 44-45).
Tolaži me, da vem, da nisem sam in da lahko skupaj z vami delim odgovornost za svoje vesoljno poslanstvo. Zelo iskreno povem, da je v teh nekaj tednih – ni še minil mesec dni od začetka moje petrinske službe – očitno, da papež sam ne more iti naprej in da je potrebno, da je zelo nujno, da lahko računa na sodelovanje mnogih, ki delajo pri Svetem sedežu, še posebej pa na vse vas na državnem tajništvu. Iz srca se vam zahvaljujem,« je dejal sveti oče in se v nadaljevanju zaustavil ob zgodovini vatikanskega tajništva, katerega začetki segajo v konec 15. stoletja. Po njegovih besedah je sčasoma ta institucija dobila vedno bolj univerzalen obraz in se je z naraščajočim napredkom precej povečala. Poleg tega je zaradi novih potreb v Cerkvi kot tudi na področju odnosov z državami in mednarodnimi organizacijami pridobila nove naloge. Ob tem je papež spomnil, da laiki predstavljajo skoraj polovico zaposlenih na državnem tajništvu. Žensk, tako laikinj kot redovnic, pa je več kot petdeset.
Sveti oče je izpostavil, da je omenjeni razvoj privedel do tega, da danes tudi državno tajništvo odraža podobo Cerkve. Gre za veliko skupnost, ki dela ob papežu in skupaj deli »vprašanja, težave, izzive in upanja Božjega ljudstva, ki je navzoče po vsem svetu«. To po papeževih besedah počnejo tako, da vedno izražajo dve bistveni razsežnosti, o katerih je spregovoril v nadaljevanju: učlovečenje in katoliškost.
»Učlovečeni smo v času in zgodovini, kajti če je Bog izbral človeško pot in človeške jezike, je tudi Cerkev poklicana slediti tej poti, da bi veselje evangelija moglo doseči vse in bi bilo posredovano v sodobnih kulturah in jezikih. Hkrati pa si prizadevamo vedno ohranjati katoliški, univerzalni pogled, ki nam omogoča, da cenimo različne kulture in občutljivosti. Na ta način smo lahko gonilna sila, ki si prizadeva za tkanje občestva med rimsko Cerkvijo in krajevnimi Cerkvami, pa tudi za prijateljske odnose v mednarodni skupnosti.
V zadnjih desetletjih sta ti dve razsežnosti – biti učlovečeni v času in imeti univerzalen pogled – postali vse bolj konstitutivni pri delu kurije. Na to pot nas je usmerila reforma rimske kurije, ki jo je izvedel sveti Pavel VI. Ob navdihu vizije drugega vatikanskega koncila je močno čutil nujnost, da bi bila Cerkev pozorna na izzive zgodovine, upoštevajoč "hitrost današnjega življenja" in "spremenjene razmere našega časa" (Regimini Ecclesiae universae, 15. avgust 1967). Hkrati je izpostavil potrebo po služenju, ki bi izražalo katoliškost Cerkve, ter v ta namen naročil, naj bodo "tisti, ki so prisotni na apostolskem sedežu, da bi ga vodili, poklicani z vseh koncev sveta" (ibid.).
Učlovečenje nas torej spominja na konkretnost stvarnosti in na specifične ter posebne teme, ki jih obravnavajo različni organi kurije; medtem ko vesoljnost, ki spominja na skrivnost večplastne enotnosti Cerkve, terja sintezo, ki bi lahko pomagala papeževemu delovanju. In ta vezni člen in sinteza je prav državno tajništvo. Pavel VI., ki je bil strokovnjak za rimsko kurijo, je želel dati temu uradu novo strukturo; ga dejansko vzpostaviti kot povezovalno točko in ga s tem vzpostaviti v njegovi temeljni vlogi koordinacije drugih dikasterijev in ustanov apostolskega sedeža.«
V nadaljevanju govora je sveti oče spomnil, da je ta koordinacijska vloga državnega tajništva ponovno poudarjena v nedavni apostolski konstituciji Praedicate Evangelium, in sicer med številnimi nalogami, ki so zaupane Oddelku za splošne zadeve. »Poleg Oddelka za splošne zadeve ista konstitucija opredeljuje tudi Oddelek za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami, ki ga vodi tajnik s pomočjo dveh podtajnikov. Ta je odgovoren za diplomatske in politične odnose apostolskega sedeža z državami in drugimi subjekti mednarodnega prava. Oddelek za diplomatsko osebje s svojim tajnikom in podtajnikom pa skrbi za papeška predstavništva in člane diplomatskega zbora tukaj v Rimu in po svetu.
Vem, da so te naloge zelo zahtevne in včasih morda niso dobro razumljene. Zato bi vam rad izrazil svojo bližino in predvsem svojo iskreno hvaležnost. Hvala za sposobnosti, ki jih dajete na razpolago Cerkvi; za vaše pogosto skrito delo ter za evangeljskega duha, ki ga navdihuje. In dovolite mi, da vam prav zaradi te svoje hvaležnosti namenim spodbudo ter se ponovno navežem na besede svetega Pavla VI.: naj ta kraj ne bo izprijen z ambicijami ali antagonizmi, ampak bodite prava skupnost vere in ljubezni, "papeževih bratov in sinov", ki se velikodušno posvečajo dobremu Cerkve (prim. Nagovor rimski kuriji, 21. september 1963)«.
